Larfe
Skozi čas so se Laufarji v nekaterih primerih odzivali tudi na aktualna dogajanja v širši družbi. V laufarsko družino so vključevali like iz političnega ali družbenega življenja. Upodobili so npr. novi dinar in ga poosebili; v času razpada Jugoslavije so upodobili karikiran lik srbskega vojaka itd. Laufarsko družino so poskušali razširiti tudi z otroškimi liki, zato so v sprevod vključili malega ta bršljanovega z enako vlogo in naličjem, kot jo ima odrasli lik. Ta poskus sicer ni uspel, a vendar se v zadnjih letih izredno množijo mali Laufarji, ki nastopajo zunaj uradne Laufarije odraslih. Starši sami izdelajo otrokom obleke, iz materialov, podobnih originalnim, naličja pa iz kartona, papirja ipd. Seveda gre pri tem za odklon od osnovnega koncepta laufarije, saj mali Laufarji posnemajo le funkcijo posameznih likov, nikakor pa ne celotnega programa. Sam pojav kaže na velik pomen Laufarije v zavesti oz. zaznavanju prebivalcev Cerkjanskega.
Ugotovimo lahko, da se je po letu 1956 laufarska družina sicer spreminjala in predvsem razširila, vendar le z liki, ki spadajo v njen osnovi repertoar. Ob najstarejših arhaičnih maskah in ob tistih, ki predstavljajo posamezne družbene plasti oz. poklicne skupine, so tu še liki, ki prikazujejo nerodnosti, napake in slabe lastnosti posameznikov ali skupin prebivalstve v domačem prostoru in okolje.
Ta tíerjest
Ta terjast je ena glavnih in najbolj impozantnih mask v laufarski družini. S svojo razcefrano obleko spada v skupino arhaičnih mask, ki izvirajo še iz poganskih časov. Predstavljal naj bi duhá umrlih prednikov, zato je tudi njegovo naličje grozljivo, z velikim nosom in veliko čeljustjo, iz katere štrlijo veliki beli zobje.
Pust je glavni lik v laufarski družini. Spada v skupino arhaičnih mask. Simbolizira zimo in po verovanju naših pradavnih prednikov ga je treba usmrtiti, ker se bo le tako zima končala in bo lahko nastopila pomlad. Pust je kriv tudi za slabo vreme in slabo letino ter vse, kar se je v preteklem letu v Cerknem in okolici zgodilo napačnega, neumnega in slabega.
Ta stàr mpa ta stára
Ta star in ta stara iz skupine arhaičnih mask sta par in v sprevodu vedno hodita skupaj. Ta star je gospodar laufarske družine. 
Oblečen je v staro cerkljansko praznično kmečko nošo. Na glavi nosi širokokrajni klobuk, pri hoji se opira na palico. Ima izraz dobrodušnega starčka, ki pa je še ves pri močeh. Je edini laufar, ki lahko govori.
O izvoru besede lámant danes ne vemo ničesar. Je edini laufar, ki ne nosi lesne larfe, temveč je izdelana iz kozličje kože. Njegovo naličje in oprava spominjata na peklenščka.Ta mršlánast mpa marjètica
Ta bršljanov je dobil ime po bršljanu (Hedera helix), iz katerega je izdelana njegova obleka. Ima vesel in nasemejan obraz, popolno 
nasprotje Pusta. V rokah nosi bršljanovo vejico. Vsako leto obleko izdelajo znova in zanjo porabijo od 8 do 10 tisoč bršljanovih listov. Spremlja ga marjetica, ki se je laufarjem pridružila leta 1968. Njena zelena obleka je vsa posuta s cvetovi marjetic. Oba predstavljata pomlad.
Ta lìčnatn
Ta ličnat predstavlja pastirja iz okoliških planin, zato je ogrnjen v pastirski plašč iz lipovega ličja (ličje – plast debla, ki je tik pod lubjem) in obut v lesene cokle, v rokah pa nosi pastirsko palico. Njegovo naličje ima zagorel obraz prikupnega in klenega moža.
Ta lapárjev
Ta loparjev nastopa kot predstavnik cerkljanskih obrtnikov – pekov. Njegova maska je dobrohotna, mila, sivo rjave barve. Oblečen je v belo pekovsko obleko, v rokah pa nosi lopar za polaganje kruha v peč, na katerem je napis SMRT PUSTU ter vsakokratni datum pusta.
Ta kažùhav
Ta kožuhov predstavlja pastirja oziroma kmeta iz cerkljanske okolice. Maska ima dobrodušen zagorel obraz. Je temno rdeče barve z velikim nosom in močnimi ustnicami. Na hrbtu nosi koš in v njem burovž – velik kravji zvonec, s katerim v sprevodu neprestano pozvanja in povzroča hrup. Ob koledovanju v košu zbira darove.
Ta hrástav al pa ta smr̀kov
Ta krastov ali ta smrkov predstavlja razne bolezenske nadloge. Obraz zelenkaste brve ima prekrit z izpuščaji rdeče-črne barve, krastami. V sprevodu hodi spredaj in igra na harmoniko. Smrkov nos si briše kar z roko, ki jo najraje obriše v katerega od gledalcev.
Ta žáklev
Ta žakljev je kmet, oblečen v obleko iz vrečevine (žakljevine) in spominja na polne vreče krompirja. Naličje je nasmejano z okroglimi rdečimi lici in velikimi debelim nosom. Kaže zadovoljen obraz, saj je kleti napolnil s poljskimi pridelki in ga zima prav nič ne skrbi.
Gaspút mpa gaspá
Gospod in gospa sta oblečena v lepi meščanski noši, ona nosi sončnik, on pa sprehajalno palico. 
Sta zadržana in tudi v sprevodu stopata bolj zadaj. Predstavljata cerkljanski meščanski sloj prebivalstva in s tem uglajenost, prefinjenost in tudi vzvišenost le-tega..
Ta pján mpa ta pjána
Ta pijan in ta pijana hodita skupaj. S svojim obnašanjem vzbujata pri gledalcih smeh, saj se pogosto izživljata drug nad drugim.
Neprestano se »prerekata«, on pije, se valja po tleh in se skriva pred svojo prav tako pijano ženo, ona pa ga tepe z valjarjem za testo. Maska ta pijane zato izraža jezo, tudi hudobijo. Je škrbasta in škilasta. Oba skupaj predstavljata pogosto človeško slabost – alkoholizem.
Ta smríkav
Ta smrekov je pustov brat. Njegova obleka je pošita s svežimi smrekovimi vejicami (Picea abies), zato jo morajo prav tako kot pustovo izdelati vsako leto znova. V sprevodu hodi tik za pustom. Po pustovi smrti prevzame njegovo smrečico. V družini je od leta 1958. Prevzel je larfo, ki jo je sprva nosil ta bršljanov.
Tudi ta žleht spada med novejše maske. Med laufarji je od leta 1958. Predstavlja hudobneža, škodoželjneža s škilastimi očmi in zapotegnjenimi ustnicami. Na hrbtu nosi nahrbtnik, na katerem so navešeni svinjski parklji, ušesa ali rep. Šepa. Opira se na palico, s katero podi otroke, jih spodtika in jim nagaja. Igra tudi na lajno.
Ta kàševa
Ta koševa je lik, ki se pojavlja tudi v drugih pustnih skupinah. Spada med arhaične maske. Laufarji so jo prvič vključili 
medse leta 1958. Uporabili so larfi, ki sta ju leto poprej nosila ta pijan in ta pijana. Okoli leta 1960 sta bili naličji za ta lik izdelani na novo. Masko nosi ena oseba, predstavlja pa dve figuri, in sicer babo, ki v košu nosi pijanega dedca. Maska babe izraža ogorčenje in napor zaradi bremena, ki ga nosi v košu na hrbtu,t.j. pijanega moža. Ta pa le pijano kinka in se smeje babi, ki ga nosi. Naličje babe ni izvotljeno, ampak jo človek, ki je oblečen v to masko, nosi v rokah.
Ta píerjev al pa ta kùrjev
Maska je posnetek domačina, po domače Kurnškega Janeza, ki je bil neke vrste vaški posebnež. Vsa njegova obleka in pokrivalo sta oblepljena s kurjim perjem. Spada med novejše like, med laufarje so ga vključili leta 1966.
Ta dèvi
Ta divji je novejša maska. Njegovo naličje ima grozljiv in istočasno prestrašen izraz. Strah ga je vsega, kar ga obdaja. Še posebej se boji ljudi, zato vedno hodi na koncu sprevoda. Na glavi ima razkuštrane dolge lase, oblečen pa je v živalske kože, saj naj bi prišel iz gozda in se pridružil laufarjem.
Ta slámnatn
Ta slamnat ima obleko narejeno iz slame in posnema podobo nekdanjih slamnatih streh cerkljanskih domačij. Na obrazu ima nasmejan in hudomušen izraz. Sodi v skupino likov, ki poosebljajo družbene ali poklicne skupine prebivalstva. Predstavlja krovca slamnatih streh.
Vaštíer
Oštir je zadnji, ki se je doslej pridružil laufarjem, in sicer leta 1997. Predstavlja gostilničarja, donosen in predvsem nekdaj pogost poklic tako v Cerknem kot v okoliških vaseh. V rokah nosi bokal vina, ki ga radodarno ponuja naokrog.
