Skozi čas so se laufarji v nekaterih primerih odzivali tudi na aktualna dogajanja v širši družbi. V laufarsko družino so vključevali like iz političnega ali družbenega življenja. Upodobili so npr. novi dinar in ga poosebili; v času razpada Jugoslavije so upodobili karikiran lik srbskega vojaka, itd. Laufarsko družino so poskušali razširiti tudi z otroškimi liki, zato so v sprevod vključili malega ta bršljanovega z enako vlogo in naličjem, kot jo ima odrasli lik. Ta poskus sicer ni uspel, a vendar se v zadnjih letih izredno množijo mali laufarji, ki nastopajo zunaj uradne laufarije odraslih. Starši sami izdelajo otrokom obleke, iz materialov, podobnih originalnim, naličja pa iz kartona, papirja, ipd. Seveda gre pri tem za odklon od osnovnega koncepta laufarije, saj mali laufarji posnemajo le funkcijo posameznih likov, nikakor pa ne celotnega programa. Sam pojav kaže na velik pomen laufarije v zavesti oz. zaznavanju prebivalcev Cerkljanskega.

Ugotovimo lahko, da se je po letu 1956 laufarska družina sicer spreminjala in predvsem razširila, vendar le z liki, ki spadajo v njen osnovi repertoar. Ob najstarejših arhaičnih maskah in ob tistih, ki predstavljajo posamezne družbene plasti oz. poklicne skupine, so tu še liki, ki prikazujejo nerodnosti, napake in slabe lastnosti posameznikov ali skupin prebivalstva v domačem prostoru in okolju.