Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki po mnenju strokovnjakov izhaja še iz poganskih obredov. Pisnih gradiv o njenem nastanku ali poreklu ni, pozna se samo ustno izročilo.
Zaradi različnih vzrokov običaj ni bil živ od pričetka prve svetovne vojne, pa vse do leta 1955. Takrat so domači fantje na pobudo domačina Petra Breliha in pod strokovnim vodstvom dr. Nika Kureta, pričeli z obnovo skoraj že pozabljenega običaja. Po dolgem času je Laufarija spet zaživela v predpustnem času leta 1956 in z nekaterimi kasnejšimi dopolnitvami taka živi še danes.
Pustni čas v Cerknem se prične prvo nedeljo po Novem letu, ko se po maši na ulicah Cerkna prikaže prvi Laufar. Drugo nedeljo prideta dva ali trije in tako vsako nedeljo več in več, vse do Debele nedelje (pustne nedelje). Takrat se v sprevodu vsi Laufarji podajo na glavni trg v Cerknem, kjer Cesarsko kraljeva sodnija Pusta javno obtoži za vse neumnosti, pregrehe, traparije in kozlarije, ki so se zgodile od prejšnjega pusta sem na Cerkljanskem, ter v bližnji in daljni okolici. Obtožnica se bere v Cerkljanskem narečju in je predvsem za domačine glavna tema pred in popustnih pogovorov, kar vse kaže na to, da predvsem vsebina obtožnice ohranja Laufarijo aktualno tudi v današnjem času.
Na pustni torek dopoldne Laufarji »u Cigunc« odkopljejo že lansko leto zakopan »bot«, popoldne pa se zopet vsi v sprevodu odpravijo na glavni trg, kjer Cesarsko Kraljevi sodnik ponovno prebere obtožnico in ji doda še morebitne grehe iz preteklih dveh dni. Ko porota Pusta spozna za krivega, sodnik Pusta obsodi na najhujšo kazen in sicer »Na smrt z botam«. Usmrtitev Pusta opravi »Ta star« z udarcem »bota« (drvarski leseni bat) po pustovi glavi. Po usmrtitvi odpeljejo Pusta v eno od cerkljanskih gostiln, kjer leži na parah do polnoči, ko se pustni čas v Cerknem konča. Pepelničnega pogreba Pusta v običaju Laufarije ni.
Pač pa v običaj spada predpustno koledovanje po Cerknem in bližnjih vaseh. Že od nekdaj so Laufarji koledovali predvsem šivanke in cvirn za obnovo svojih oblek, vendar pa se kolin ali pa česa močnega nikoli ne branijo. Radodarnemu gospodarju zaželijo dobro letino, zdravja v hiši in v hlevu, predvsem pa »de bla ripa bel debiela«.
Sicer pa »Laufarska družina« šteje 25 likov in 26 mask (en lik ima dva maski). Vsak laufar nosi »larfo« - masko, ki skupaj z obleko – opravo in obnašanjem predstavlja lik, ki lahko simbolizira določene človeške napake ali slabosti, lahko predstavlja določen socialni sloj ali krajevnega posebneža, določeni liki pa segajo daleč v poganske čase in predstavljajo takratna verovanja v današnjo dobo.
Larfe so vse razen ene izrezljane iz lipovega lesa. Obleke – oprave posameznih likov so narejene posebej za njih, za tri Laufarje se obleka našije vsako leto na novo.